Bernarda Potočnik
GSM: 031 408 845
E-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Franc Ruhitel
GSM: 041 555 210
E-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Matija Šenveter
GSM: 041 598 781
E-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Petra Golob
GSM: 041 799 840
E-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Viktor Kapl
GSM: 041 729 322
E-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Žan Rola
GSM: 031 676 656
E-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Feliks Berič 

GSM: 041 460 597

E-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

 KodeksTurističnihVodnikov.pdf

Življenje naših prednikov spoznavamo skozi šege in navade, skozi ljudsko izročilo, ki se prenaša iz roda v rod. Malo je običajev, ki se je ohranilo do danes, zato si v naši občini še posebej prizadevamo za ohranitev tega delčka preteklosti. Etnografska skupina Turističnega društva Sveta Ana tako vsako leto vsaj enkrat poskrbi za prikaz kakšnega že skoraj pozabljenega običaja iz preteklosti.

TRENJE LANU

Spomini na obdelavo lanu so razmeroma redki in skromni. Bilo pa je to zelo priljubljeno žensko delo, ki je bilo povezano z medsebojno pomočjo. S trenjem iz lanenih stebel se stre laneno predivo, ki se nato z razčesavanjem pripravi za predenje na kolovratu.

PLETENJE S KOLOVRATOM

Predenje volnene in lanene niti na kolovratu je bilo v preteklosti zelo razširjeno opravilo na Slovenskem podeželju, zlasti v zimskem času, ko ni bilo dela na polju. Spredene niti so po nadaljnih postopkih obdelave uporabljali za pletenje in tkanje oblačil in drugih tekstilnih izdelkov. Predica v desni roki drži zvitek volnenega prediva, iz katerega s prsti leve roke oblikuje nit. Z nogo medtem poganja nožni pedal, ki vrti pogonsko kolo. Spredena nit se med vrtenjem pogonskega kolesa navija na cevko vretena.

KOŠNJA TRAVE

Košnja spada med tradicionalna več dni trajajoča kmečka opravila, pri katerih so si kmetje družno pomagali, vse do uvedbe kosilnic. Kosit so običajno odšli že ob prvem svitu. Kosci so kosili v redih in se na približno vsakih 20 m ustavili in nabrusili kose. Od tega je bilo namreč odvisno, kako uspešen je bil kdo pri košnji. Slišati je bilo le enakomerno vihtenje kos, za njimi pa je ostajala pokošena trava v redih.

ŽETEV

Srp kaže na vsem slovenskem območju precej enako obliko, ki se je izoblikovala nekako v 13. stoletju, kasneje ga je izpodrinila kosa. Praviloma so s srpi žele le ženske. Na Slovenskem so ženice žele na dva načina, najpogosteje so žele v pest, potem pa prgišče položile v posode. Ta način žetve je bil zelo zamuden, zato se je kasneje uveljavil način, kjer so ženice s srpi zajemale večje snope. Tudi žetev je veljala za družabni dogodek, in je običajno potekala vzajemno med več kmeti. Veselju ob koncu žetve je običajno sledila južina s tipičnimi domačimi dobrotami.

IZDELAVA KORB 

V zimskem času so opravili mnogo delovnih opravil, ki so bila povezana z rokodelstvom. Poleg krojaške, kovaške in usnjarske stroke, so pletli tudi korbe – košare iz slame in šibja.

ČEVLJARSTVO

Med stare obrti, ki so danes že prava redkost da si jih ogledamo, spada tudi čevljarstvo. Ohranilo se je nekaj orodja in drugih pripomočkov, ki so potrebni v tej obrti. Prizadevamo si, da se to ljudsko sporočilo ohranja še naprej, zato se aktivno vključuje prikaz starih običajev na raznih prireditvah, ki potekajo v naši občini in tako prispevamo k temu, da dela naših prednikov ne gredo v pozabo.