Prostovoljno gasilsko društvo Sveta Ana

Naslov: Sv. Ana 15, 2233 Sveta Ana
Predsednik: Lasecky Gregor
Kontakt: 031 565 659

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO

V gasilskem društvu delujejo pionirska, mladinska, ženska in moška desetina. Vse se redno udeležujejo gasilskih tekmovanj na območju GZ Lenart, udeležujejo pa se tudi tekmovanj, ki jih organizirajo gasilska društva izven območne GZ Lenart. Naši gasilci imajo v lasti že 94 pokalov, ki pričajo o dobrem, požrtvovalnem in nesebičnem delu ter tekmovalnemu duhu vseh aktivnih članov.
Gasilsko društvo Sveta Ana je že od leta 1998 pobrateno s Prostovoljnim gasilskim društvom Bogojina. Z njimi se člani srečujejo na območnih zborih kot gostitelji oz. povabljeni. Gasilsko društvo je tesno povezano tudi z osnovno šolo. Na osnovni šoli Sveta Ana delujeta dve desetini: mlajši pionirji od 7-10 let in mladinci od 10-15 let. Desetini vodita gasilca Danilo Kozar in Dušan Kokol, za nemoteno delo in povezavo med društvom in šolo je zadolžena Julijana Merklin. V oktobru – mesecu požarne varnosti se mladi gasilci udeležijo izleta, ki ga organizira GZ Lenart. Udeležujejo pa se tudi srečanj mladih gasilcev, ki potekajo na različnih osnovnih šolah. Mladi gasilci osnovne šole se redno udeležujejo tudi občnih zborov društva, na katerih pripravijo kratek uvodni program. Na tekmovanja se prično pripravljati v mesecu aprilu. Tekmujejo v sklopu tekmovanj GZ Lenart, pa tudi v krajih izven GZ Lenart. Mladi gasilci so zavzeti, vztrajni in delovni. Upamo lahko, da bodo tudi kasneje ostali aktivni člani gasilskega društva Sveta Ana.

Mladi Gasilci

Dodatni viri prihodkov se stekajo v GD na podlagi različnih akcij, prireditev. Redna letna priprava koledarjev in raznašanje teh do vsakega gospodinjstva društvu zagotovi redni letni prihodek. Ni namreč občana, ki za koledar ne bi prispeval po svojih zmožnostih. Prav tako je za gasilce dobrodošel denarni vir, ki prihaja od srečelova na tradicionalnih letnih anovskih gasilskih veselicah. Dobitke namreč prispevajo vsi člani gasilskega društva pa tudi sponzorji in donatorji iz naše in sosednjih občin.
Člani gasilskega društva vsako leto postavijo majsko drevo, ki ga darujejo posamezniki, lastniki gozdov. Postavljanje majskega drevesa privablja iz leta v leto več gledalcev. Samo postavljanje, ki poteka pod vodstvom izkušenih članov, popestrijo streli z možnarjev in glasba pa tudi pogostitev vseh navzočih.
Na občnih zborih že vrsto let podeljujejo priznanja članom za dolgoletno delovanje v društvu. Priznanja prejmejo aktivni člani za 10, 20, 30, 40 in 50 let delovanja v društvu. Med člani gasilskega društva je kar enajst veteranov. Nekaj članov ima tudi priznanja, ki jih podeljuje GZ Lenart in GZ Slovenije.
Vsako leto gasilsko društvo organizira izlet za vse člane. Smeri izletov so po različnih krajih Slovenije pa tudi izven naših meja. Izletov se člani gasilskega društva radi in številčno udeležujejo, saj je to kanček zahvale za celoletno aktivno delo v društvu.

ZGODOVINA PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA SVETA ANA

Na pobudo šolskega upravitelja (ravnatelja) Jakoba Štuhca je bilo 8. marca 1930 pri Sveti Ani v Slovenskih goricah, občina Ščavnica, ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo. Takratni ustanovitelji društva so bili: Viktor Senekovič st., Franc Breznik, Adolf Ferk st., Peter Gešler, Viktor Senekovič ml., Josip Seifried, Janez Špindler, Ivo Čeh, Ernest Mlinarič, Alojz Poš. Poglavitni namen novoustanovljenega društva je bila pomoč bližnjemu. Ne glede na pripadnost prizadetega je bila na prvem mestu vsekakor pomoč pri požarih. Poleg navedenega pa je bil cilj društva širjenje narodne zavesti med prebivalci ter podpora vsem narodno čutečim društvom, zlasti Sokolu. Na prvem občnem zboru, ki je bil 8. marca 1930, je bil na mesto načelnika(predsednika) izvoljen Viktor Senekovič st.
Prvi požar je bil zabeležen 26. septembra 1930 pri Pranstbergerju na Ščavnici. Pri požaru je pomagalo osem gasilcev. Ker brizgalne društvo takrat še ni imelo, so gasilci pomagali pri omejevanju požara in reševanju imetja. Zaradi medsebojnih nesoglasij in prerekanj so tega leta iz društva izstopili Viktor Senekovič ml., Viktor Senekovič st., Janez Špindler in Josip Seifried. Zaradi številčno okrnjenega vodstvenega članstva so bile 24. januarja 1931 izredne nadomestne volitve, na katerih je Franc Breznik postal načelnik in poveljnik. Člani odbora so se z vnemo in veseljem lotili dela. Prvo brizgalno je društvo dobilo 22. maja 1931 in je stala 41.000 tedanjih dinarjev. Danes je razstavljena v gasilskem paviljonu v središču Sv. Ane.
25. maja 1931 je društvo organiziralo prvo veselico s tombolo. Tombola je bila pred cerkvijo, veselica v lastni režiji pa pri takratnem gostilničarju Brezniku. Tradicija se je ohranila vse do danes, le da je veselica preseljena pred, ob in v gasilski dom. Značilno in zanimivo je, da so se vsakoletne gasilske veselice končale s pretepi in razbijanjem inventarja (stolov, klopi, steklenic, kozarcev). Situacija se iz leta v leto izboljšuje, kljub temu pa morajo kdaj pa kdaj na gasilsko veselico priti tudi policisti, da ohladijo vročekrvneže.
Na seji gasilskega društva, ki je bila 9. oktobra 1931, je blagajnik podal naslednje finančno poročilo o veselici:  dohodki: 2.950,75 dinarjev, stroški: 1.921,25 dinarjev, čisti dobiček: 1.021,50 dinarjev.
Leta 1932 so gasilci pričeli z nabavo orodja in prvih čelad. Tega leta so pričeli tudi z rednimi gasilskimi vajami. Društvo je štelo 28 članov. Aprila 1933 se je društvo predstavilo z igro Razbojnik Juri – Deseti brat.
Ponovne volitve gasilskega društva so bile 29. oktobra 1933. Predsedniško funkcijo je prevzel Franc Breznik, poveljniško Adolf Ferk st., mesto prvega orodjarja (gospodarja) pa Ernest Mlinarič. Tega leta so gasilci nabavili dvanajst delovnih oblek. Na volitvah, ki so bile 12. marca 1935, je bil za namestnika poveljnika imenovan Janez Špindler iz Zg. Ščavnice.
Z gradnjo lesenega gasilskega stolpa so pričeli leta 1936. V gradnjo je bilo vloženega mnogo truda, časa in vztrajnosti. Prva ročna sirena je bila nabavljena 1941. leta, leta 1961 jo je zamenjala električna sirena.
Gasilski dom so pričeli graditi leta 1950. Gradnja je trajala kar deset let. Prostore dograjenega gasilskega doma je leta 1961 in 1962 najela osnovna šola. Leta 1965 se je pričela gradnja sedanjega stolpa. Dokončana je bila 1967. leta.

Gasilski dom Sveta Ana

Nabava avtomobilov: 1960 Štajer, 1970 IMV, 1983 TAM T 11, 2002 Kombi, 1964. leta so gasilski voz preuredili v pogrebnega in ga prodali.
Matično društvo danes gospodari s stavbo (gasilski dom), dvema garažama, razstavnim paviljonom. Dom zajema dve pisarni, dve veliki sobi, ki jih gasilci uporabljajo za sestanke, predavanja, izobraževanja in drugo. V objektu gasilskega doma sta tudi dve stanovanji. V enem živi gospodar društva, v drugem pa član društva z družino.
Občina Sveta Ana je leta 2000 prispevala sredstva za kritino na starem delu doma, leta 2005 pa je bilo obnovljeno celotno ostrešje.
Predsedniki gasilskega društva: 1930 Viktor Senekovič, 1931 – 1941 Franc Breznik, 1941 – 1961 Janez Kraner, 1961 – 1964 Janez Polič, 1964 – 1968 Adolf Ferk st., 1968 – 1973 Janez Urbanič, 1973 – 1977 Jože Šnajder st., 1977 – 1984 Srečko Bauman, 1985 – 1989 Viktor Lorbek, 1989 – 1997 Jože Šnajder ml., 1997 – 2003 Jože Horvat in 2003 – danes Drago Ruhitel.
Ob zadnjem pregledu članstva, ki je bil opravljen 21. julija 2008, šteje društvo 132 članov. Moto in pozdrav NA POMOČ je dajalo, daje in bo dajalo članom društva čut odgovornosti, delavnosti in nesebičnosti pri opravljanju obveznosti ob elementarnih nesrečah in ob požarih. V zadnjih letih je bilo požarov na območju občine Sveta Ana v primerjavi z letoma 1975 in 1976, ko so se požari vrstili eden za drugim, sorazmerno malo. Zadnji velik požar zaradi udara strele je bil leta 2008 na kmetiji Ludvik Urbaniča na Zg. Ščavnici.

GASILSKA ENOTA LOKAVEC

Na območju občine Sveta Ana je malo ljudi, ki poznajo korenine ustanovitve in strukturo gasilske enote Lokavec. Leta 1979 je bila ustanovljena na pobudo krajanov Lokavca, Rožengrunta in gasilcev iz takratne PGD Zg. Ščavnica. Zanimivo je, da je bila ustanovna seja v bifeju Golob po nogometni tekmi, saj je večina članov igrala nogomet. Povabilo na sejo se je glasilo nekako takole: »Čuj Tunč, pridi po tekmi s pubecami v bife Golob, da bomo ustanovili gasilsko enoto Lokavec!«' In so prišli.
Ustanovni člani so bili: Vlado Ploj, Vlado Planinc, Vlado Kranclbinder, Ivan Šenekar ml., Janko Oček, Mirko Žlender.
V začetku je bil sedež enote v stari trgovini v centru Lokavca (Bračkova trgovina). Enota je štela šest članov.
Prva oprema: bencinska črpalka Tomos, sesalne in tlačne cevi, delovne obleke, čelade in škornji.
Na intervencije so se gasilci vozili z osebnim avtomobilom in avtomobilsko prikolico. Ker se je enota hotela modernizirati, so nabavili terensko vozilo, ki jim je omogočilo lažji dostop do kraja intervencije. S prispevkom krajanov so od PGD Zg. Velka kupili terenca znamke UAZ. Ker za vozilo ni bilo garaže, so ga garažirali pri Golobu, Murku in Recku, hkrati pa začeli razmišljati o gradnji garaže. Po posvetu s takratno KS je bila določena lokacija za gradnjo. Gradnja je bila hitra in kmalu je služila svojemu namenu. Po nekaj letih so terenca prodali in skupaj s PGD Sveta Ana nabavili orodno vozilo – kombi za prevoz moštva in opreme na intervencijske lokacije.
Članstvo enote Lokavec se je iz leta v leto povečevalo, člani so se izobraževali. Z obstoječo opremo niso bili več zadovoljni, kajti na območju je bilo pomanjkanje vodnih virov (javni vodovod), ki so pomemben dejavnik za preventivo požarov in uspešno gašenje. Člani so se skupaj z vodstvom matičnega društva odločili, da prodajo orodno vozilo in nabavijo avtocisterno. Leta 1999 so jo kupili in še danes na območju Lokavca in na sosednjih območjih služi svojemu namenu.
Ker je bila za avtocisterno garaža premajhna, je Ignac Černi v duhu humanosti rade volje za določen čas odstopil lastno garažo.
V želji po lastnem gasilskem domu se je pričela pripravljati dokumentacija za legalizacijo zemljišča obstoječega objekta in gradbeno dovoljenje za izgradnjo gasilskega doma enote Lokavec.
Po izdaji gradbenega dovoljenja so vsi člani s ponosom, požrtvovalnostjo, znanjem in spretnostjo ter seveda prostovoljno zgradili gasilski dom, v ponos in spoštovanje do krajanov, ki so pomagali po svojih močeh. Leta 2003 je na pobudo vodje enote Lokavec Karla Škrleca tovarna TBP Lenart (direktor Bogdan Šavli) enoti Lokavec podarila črpalko Rosenbauser, za kar so jim člani gasilske enote Lokavec še danes hvaležni. Za gasilce in kraj je bila to velika pridobitev. Gasilski dom v Lokavcu pa je potreben tudi zunanje preobleke. Za to doslej ni bilo denarja, sedaj pa bo mogoče opraviti tudi to, saj so dobili soglasje in pomoč matičnega društva. Sreča in uspeh enote Lokavec je v tem, da vsa dela opravljajo v lastni režiji in s tem pocenijo vsa dela.
Delovanje gasilske enote Lokavec je vse prej kot rožnato, a kjer je sloga, je tudi moč. V začetku delovanja enote ni bilo vodje, ampak zastopnik.
Kronološki seznam zastopnikov: 1979 – 1982 Vlado Ploj, 1982 – 1989 Jože Srčič, 1989 – 1991 Feliks Murko, 1991 – 1996 Vlado Kranclbinder. Leta 1996 se je struktura vodenja enote v Lokavcu preimenovala in registrirala kot gasilska enota Lokavec in je bila uradno vpisana v gasilski zvezi Lenart. Vodje gasilske enote: 1996 – 2001 Franc Recek, 2001 – 2003 Boris Černi, 2003 – danes Karel Škrlec.